Nateg sprednje stegenske mišice

Štiriglava stegenska mišica je največja sprednja stegenska mišica, ki jo tvori naslednja skupina mišic: 1. musculus rectus femoris (edina dvosklepna in izvira s črevnice); 2. musculus vastus medialis (izvira iz medialne-notranje strani stegnenice); 3. musculus vastus lateralis (izvira iz lateralne-zunanje strani stegnenice); 4. musculus vastus intermedius (izvira med vastusom med. in lat. na sprednji strani stegnenice). Mišice se nato združijo v kito, v katero je vpeta pogačica oz. patella in se preko kolenskega sklepa pripenja na grčavino golenice (tuberositas tibiae). Štiriglava stegenska mišica je glavna iztegovalka kolena, pomaga pri kontroli upogibanja kolena med aktivnostjo, v primeru upognjenega kolčnega sklepa pa mišica rectus femoris ne sodeluje pri iztezanju. Do natega mišice pride zaradi prevelike obremenitve, pretiranega raztega ali pa preutrujenosti. Glede na resnost poškodbe delimo nateg mišice na tri stopnje:

  • stopnja (blag): poškodovanih je približno 10 % mišičnih vlaken, po končani aktivnosti se pojavijo mišični krči z blago bolečino med krčenjem in raztezanjem mišice;
  • stopnja (zmeren): poškodovanih je med 10 in 50 % mišičnih vlaken, bolečina nastopi nenadno in je prisotna med samo hojo. Mišica je na dotik boleča, prisotne so otekline in modrice;
  • stopnja (izrazit): poškodovanih je več kot 50 % mišičnih vlaken ali cela mišica. Poškodba je nenadna, prisotna je pekoča in zbadajoča bolečina, ki precej onemogoča hojo. Prisotne so tudi notranje krvavitve, oteklina in modrice.

 

VZROKI

Do natega sprednje stegenske mišice pride največkrat med sprintanjem, tekom, skakanjem in brcanjem. Poškodba je zelo pogosta med športniki, ki se po daljši časovni odsotnosti (premor, bolezen, druge poškodbe) vrnejo nazaj v trenažni proces. Možnost za nastanek natega mišice se poveča pri ljudeh, ki so ob podobnih poškodbah imeli neustrezno rehabilitacijo. Osnovni vzročni dejavniki, kot so prekomerna pronacija (prekomerno zvračanje stopala navznoter) stopala, prenapete sprednje stegenske mišice, zmanjšana ledveno-medenična stabilnost, utrujenost, neustrezno ogrevanje, neustrezna stopnja telesne pripravljenosti ali tehnika, še posebej v gibanjih, kjer so vključeni doskoki, povzročijo nateg sprednje stegenske mišice.

 

SIMPTOMI

Mišični nateg 1. stopnje: lokalizirana ostra bolečina, oteklina, modrica in občutljivost mišice na dotik. V primeru, da se pri počepu na eni nogi pojavi bolečina na poškodovani stoječi nogi, vadeči lahko nadaljuje s športnimi aktivnostmi ali ostalimi dejavnostmi.

Mišični nateg 2. stopnje: lokalizirana ostra bolečina, oteklina, modrica in občutljivost mišice na dotik. V primeru, da se pojavi bolečina pri klasičnem počepu, vadeči ne sme nadaljevati s športnimi aktivnostmi ali ostalimi dejavnostmi.

Mišični nateg 3. stopnje: nenaden pojav hude bolečine na mišično-tendinoznem spoju (spodnja polovica mišice, kjer se tetiva narašča na mišični trebuh). Včasih se deformacija lahko občuti, pojavi se težava pri iztegovanju kolena.

 

ZDRAVLJENJE

Mišični nateg 1. stopnje: v 1-2 tednih z ustreznim zdravljenjem znatno zmanjšamo bolečine in neugodje.

Mišični nateg 2. stopnje: v 2-4 tednih z ustreznim zdravljenjem znatno zmanjšamo bolečine in neugodje.

Mišični nateg 3. stopnje: v kolikor operacija ni potrebna, poškodbo saniramo v 3-6 mesecih.

 

POTEK ZDRAVLJENJA

V prvih 72 urah: izogibajte se aktivnostim/gibom, ki izzovejo bolečino. Nogo lahko obremenjujete le do občutka bolečine. Na mesto poškodbe si na vsake 2-4 ure za 15-20 minut polagajte ledene obkladke. V primeru otekanja noge le-to dvignite nad nivo srca (podložite z blazino). Z masažo okoliških mišic (zadnje stegenske mišice, ritnih mišic, meč) lahko skrajšamo čas zdravljenja.

V 3-5 dneh: stopnjujte z obremenjevanjem mišice, vendar še vedno samo do točke bolečine. Na 1-2 uri za 15-20 minut si na mesto poškodbe polagajte tople obloge. Masaža globokih tkiv okoliških mišic, začnemo z nežno masažo prizadete mišice. Lahko že začnemo z vajami za gibljivost in krepitev mišic, vendar le do točke bolečine.

 

V 7-14 dneh: nadaljujemo z miofascialno terapijo. V program krepitev mišic dodamo še vaje za ravnotežje in proprioceptivne vaje.

 

Po 3 tednih: nadaljujemo s stopnjevanjem težavnosti vaj, pri čemer bolečina ni več prisotna.

 

 

Related Post
Comments

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *