UTESNITVENI SINDROM KOLKA ALI FEMUROACETABULARNI IMPINGEMENT

Utesnitveni sindrom kolka je bolezensko stanje, za katerega je značilna bolečina in omejena gibljivost v kolku. Nastane kot posledica ponavljajočega se zadevanja sprednjega ali zunanjega dela stegnenice ob priležni rob sklepne ponve (acetabuluma) zaradi nepravilnih anatomskih odnosov med vratom in glavico kolka (femoral head) ter acetabulumom medenice. Značilna je bolečina in omejena gibljivost kolčnega sklepa, pogosto pa se pojavi pri aktivni populaciji srednjih let.

 

VZROKI

Vzroki za nastanek utesnitvenega sindroma kolka so:
• nepravilno zaraščen zlom vratu stegnenice (redko),
• aseptična nekroza glavice kolka v otroštvu (Parthesova bolezen),
• subakutni, lahko asimptomatski zdrs glavice kolka,
• motnja v razvoju acetabuluma.

Poznamo dva tipa utesnitvenega sindroma kolka:
• Tip I – stegnenični tip ali »cam«, ki je posledica asferične oblike glavice kolka. Konveksni prehod zunanjega sprednjega dela glavice stegnenice pride pri upogibu in notranji rotaciji kolka v tesen stik z zgornjim sprednjim robom acetabuluma in labruma. Zaradi strižnih sil in ponavljajočih se gibov lahko pride do poškodbe sklepnih površin.

• Tip II – acetabularni tip ali »pincer«, je posledica retroverzije (nagnjenosti navzad) in pretirane poglobljenosti acetabuluma, zaradi česar pride pri fleksiji kolka do stika sprednjega roba acetabuluma s sprednjim robom vratu stegnenice. Posledično se natrga in degenerira sprednji del labruma, kasneje pa se poškoduje še hrustanec sprednjega dela acetabuluma.

 

 

SIMPTOMI

Ljudje z utesnitvenim sindromom kolka tožijo zaradi bolečine v dimljah, ki se sprva pojavi po daljši športni aktivnosti s ponavljajočimi se gibi v smer večjega upogiba (fleksije) v kolčnem sklepu, npr. med tekom (predvsem navkreber), veslanjem, kolesarjenjem, igranjem tenisa ali nogometa. Bolečina je topega značaja (zaradi poškodbe hrustanca) ali zbadajoča (zaradi poškodbe labruma) in lahko seva po sprednji strani stegna vse do kolena. Kasneje se lahko pojavi tudi med hojo navkreber ali po stopnicah navzgor, med obuvanjem čevljev ter po dolgotrajnem sedenju. Utesnitveni sindrom kolka je zelo pogost pri športnikih mlajših in srednjih let (15-45 let).

DIAGNOSTIKA

Pri kliničnem pregledu lahko ugotovimo omejeno gibljivost prizadetega kolka pri kombinaciji giba v smeri upogiba in notranje rotacije. Če je manever v položaju upogiba 90 stopinj v smeri notranje rotacije boleč, govorimo o pozitivnem testu utesnitve kolka. Diagnozo potrdimo z RTG slikanjem ali MRI artrografijo, pri kateri so vidne spremembe na labrumu in hrustancu acetabuluma in glavice stegnenice.

DIFERENCIALNA DIAGNOZA

Ker se utesnitveni sindrom pojavlja pri relativno mladi, telesno aktivni populaciji, je nepravilna diagnoza kar pogosta. Zavajujoča je tudi bolečina, ki se pojavi v dimljah. V diferencialno diagnostiko tako štejemo dimeljsko kilo, poškodbe adduktorjev stegna, težave z ledveno hrbtenico ter začetni osteoartritis.

ZDRAVLJENJE

Na začetku zdravljenja bolniku odsvetujemo aktivnosti, ki povzročajo bolečino. V okviru manualne terapije se priporočajo artikulacijske tehnike na kolku in vaje, ki izboljšajo gibljivost kolka. Hkrati je pomembno okrepiti mišice, ki omogočajo stabilizacijo kolka, s čimer e zmanjša pritisk na poškodovani del labruma in acetabuluma.
Če je kozervativno zdravljenje neuspešno, je potreben kirurški poseg, kjer se odstrani strukturno spremenjene dele, ki zmanjšujejo gibljivost v sklepu, poškodovani del labruma se odstrani in ponovno pričvrsti, s tem pa se prepreči nadaljnje luščenje hrustanca sklepne površine.

Related Post
Comments

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *