Sindrom karpalnega oz.zapestnega prehoda je utesnitvena nevropatija medianega živca, ki izhaja iz vratnega dela hrbtenice in poteka navzdol po zgornji okončini preko zapestja in oživčuje palec, kazalec, sredinec, polovico prstanca, palčevo stran dlani in drobne mišice v dlani. Živec spodaj omejujejo zapestne kosti, zgoraj pa čvrst vezivni ligament.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Sindrom karpalnega kanala je največkrat posledica nepravilno ponavljajočih se gibanj v zapestju (uporaba računalniške miške, delo z vibracijskimi stroji,…), pri čemer pride do nabreklosti kitnih ovojnic in posledično zožitve prostora za mediani živec. Drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na pojav sindroma so tudi zakrčenost mišic upogibalk prstov in zapestja, šibkost mišic iztegovalk prstov in zapestja, nekatera kronična obolenja, ki lahko poškodujejo živec (npr. sladkorna bolezen, putika, slabo delovanje ščitnice, revmatoidni artritis), tumorji v karpalnem kanalu (npr. ganglion, lipom), poškodbe zapestja ter podlahti in nosečnost.

SIMPTOMI

Sindrom karpalnega kanala je pogosto prisoten hkrati na obeh rokah, kjer je ponavadi ena roka huje prizadeta kot druga. Na začetku težave predstavljajo bolečine v zapestju, pojavijo pa se tudi mravljinci v rokah (v prvih treh prstih in polovici prstanca) med spanjem, ki se kasneje lahko pojavljajo tudi čez dan, zlasti pri določenih opravilih, kot npr. vožnja avtomobila ali kolesa, uporaba računalniške miške, telefona, branje knjige in podobno. Kadar sindrom napreduje, iz prizadete roke prično izpadati predmeti, občutek za dotik se poslabša in spremeni, zmanjša se groba moč, v primeru nezdravljenja pa pride do izrazitega usihanja mišic na bazi palca.

ZDRAVLJENJE

Pogosto se zgodi, da mravljinčenje in bolečine izhajajo iz utesnitve živca v drugih predelih roke in vratu. Zelo podobne simptome povzročajo triger točke nekaterih ramenskih mišic ali sindrom torakalnega izhoda, zato je pri testiranju potrebno pregledati vse strukture in ugotoviti, če gre za tipične znake utesnitve v zapestnem prehodu.

• Z manualno terapijo sprostimo prenapete mišice vratu in roke ter z mobilizacijo zapestnega sklepa izboljšamo gibljivost med zapestnimi kostmi. Uporabimo tudi posebne tehnike mobilizacije živčevja, s čimer izboljšamo drsenje in pomičnost živca. V program zdravljenja vključimo tudi raztezne vaje in vaje za moč mišic zapestja.
• Eden izmed ukrepov je tudi uporaba upornice, pri čemer med tekom spanja ali pri določeni dejavnosti zmanjšamo dodaten pritisk na mediani živec.