PLANTARNI FASCITIS ALI VNETJE STOPALNEGA LOKA

Pojav  vključuje vnetje tkiv, ki potekajo na spodnjem delu stopala in povezujejo peto s prsti (plantarna fascija). Gre za preobremenitveno poškodbo, ki predstavlja najpogostejši vzrok za bolečine v peti pri odraslih ter dobrih 10% vseh tekaških poškodb, pogostejša pa je tudi pri športih, ki vključujejo veliko skokov. Zdravljenje je največkrat dolgotrajno in težavno.

SIMPTOMI

Plantarni fascitis povzroča ostro, zbadajočo bolečino na notranjem delu pete (lahko se širi tudi naprej po stopalu v smeri narastišča fascije), ki se pojavi s prvimi koraki zjutraj, saj se preko noči fascija nekoliko skrči. Tekom dneva se bolečina običajno zmanjša, a se lahko okrepi v primeru dolgotrajnega stanja ali ko vstanemo iz seda, prav tako pa lahko stanje poslabša kakšna druga fizična aktivnost.

VZROKI

V normalnih pogojih se plantarna fascija obnaša kot tetiva, ki absorbira udarce in podpira stopalni lok. Če tenzija in pritiski postanejo preveliki, lahko to povzroči manjše poškodbe (natrganine) fascije. Ponovljivo raztezanje in natrganje lahko privede do razdraženja ali vnetja, velikokrat pa vzroka za nastanek plantarnega fasciitisa ni možno točno diagnosticirati. Debelina plantarne fascije je pri poškodovani osebi povečana in znaša 6-10 mm, medtem ko imajo zdrave osebe običajno fascijo debelo 2-4 mm.

DEJAVNIKI TVEGANJA

Sindrom se razvije zaradi pretiranega naprezanja plantarne fascije v fazi odriva in ne zaradi pretiranega udarca pete ob podlago. Kronično vnetje fascije lahko povzroči tudi trn v peti (reaktivna tvorba nove kosti), ki draži tetivo in povzroča vnetje ter s tem povezano bolečino. Tudi motena biomehanika gibanja, ki nastane zaradi poškodb kolena, kolka ali hrbtenice, povzroči nepravilne obremenitve stopala, kar privede do vnetja plantarne fascije. Še nekaj dejavnikov, ki vplivajo na nastanek vnetja stopalnega loka:

  • starost (najpogosteje se pojavi med 40. in 60. letom);
  • debelost (povečana telesna teža poveča obremenitev na plantarno fascijo);
  • plosko stopalo ali stopalo z visokim stopalnim lokom, kjer gre za zmanjšano mobilnost sklepa in s tem slabšo sposobnost blaženja;
  • poleg dolgotrajne stoje so škodljive tudi trde podlage pri hoji ali teku.

ZDRAVLJENJE

Počitek – potrebno je nekoliko zmanjšati nepotrebne aktivnosti, ki še dodatno obremenjujejo stopalo, vendar ni dejanskih dokazov, da bi daljši počitek koristil poškodovanim.

Raztezne vaje – glede na študije je bolj kot raztezanje mečnih mišic učinkovit pristop uporabe specifičnih vaj za raztezanje plantarne fascije. Najprimernejši čas za raztezanje je zjutraj ali po daljšem sedenju.

Hoja z bosimi nogami – hoja po neravni podlagi (pesek, travnik …) dodatno krepi stopalne mišice;

Tecar terapija v kombinaciji z manualno terapijo;

Kinesio taping – daje oporo, hkrati pa se zmanjša pretiran razteg plantarne fascije.

Related Post
Comments

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *