Zvin gležnja je splošen pojem, ki označuje poškodbo ligamentov in (ali) sklepne ovojnice in izključuje poškodbo kosti. Nastane zaradi forsirane gibljivosti prek meja, ki jih dopušča anatomska zgradba sklepa. Zvin gležnja je med športniki najpogostejša poškodba sklepa, saj predstavlja 10-15% vseh športnih poškodb, v nekaterih športih (nogomet, košarka, rokomet,…) pa celo do 30%.

Na zgornji sliki vidimo zvin gležnja košarkarja. Opazna je močna oteklina, prav tako je bila zelo omejena gibljivost samega sklepa. Pri obravnavi poškodbe sem uporabil:

1.Mobilizacijske tehnike z namenom izboljšanja gibljivosti sklepa;

2.Ročno limfno drenažo, s čimer se odstrani odvečna tekočina iz poškodovanega območja;

3.Tecar terapijo, ki stimulira in krepi notranje obnovitvene sposobnosti tkiv, hkrati pa zmanjšuje vnetje in oteklino;

4.Asistirane in aktivne vaje za krepitev mišic ter izboljšanje propriocepcije, s čimer bistveno pospešimo zdravljenje in zmanjšamo možnost kasnejših bolečin in otekanja.

Še nekaj smernic, ki jih priporočam za bolj učinkovito in hitrejšo rehabilitacijo:

1.) Izogibajte se kompresijskemu povijanju poškodovanega sklepa, saj s tem preprečimo odvajanje odvečne tekočine iz poškodovanega območja.

2.) Poškodovani sklep dvignemo nad višino srca (podložimo z blazino), s čimer pospešimo venski in limfni obtok. Medtem, ko je vaš gleženj dvignjen (elevacija), s stopalom izvajamo različne gibe (npr. pišemo abecedo) tako pogosto, kot vam dopušča teža vaše poškodbe. Pomembno je, da vaje začnemo izvajati takoj, ko je mogoče (drenaža pomaga pri preprečevanju nastajanja brazgotine).

3.) Izmenične kopeli (kontrastna terapija). Poškodovan sklep najprej za 2-3 minute potopimo v toplo (35–45 stopinj), kjer izvajamo tudi razgibalne vaje, nato pa za približno 2 minuti še v mrzlo (8–10 stopinj) vodo. S tem dosežemo t.i. črpalni učinek (širjenje in krčenje žil), s čimer se odstrani odvečna tekočina iz poškodovanega območja. V kolikor ste na točki, kjer imate še vedno opazno otekanje gležnja, naj bosta zadnji dve minuti v vedru z mrzlo vodo, v kolikor pa oteklina ni več opazna, naj bo zaključek vaše kontrastne terapije v vedru z vročo vodo. Celotni proces ponovite vsakih nekaj ur, do tri ali štirikrat na dan.

4.) Takoj, ko ste sposobni, obremenite vašo poškodovano nogo, saj s tem aktiviramo živčna vlakna,ki uravnavajo občutek za ravnotežje. Ponavljajoče aktiviranje teh živčnih vlaken pomaga obnoviti moč na okoliških vezeh in mišic, hkrati pa spodbujajo boljši pretok tekočin na tem področju.