Naroči se že danes
Vrnite se na zmagovalno pot.
Manualna & športna terapija

UTESNITVENI SINDROM RAMENSKEGA SKLEPA

O utesnitvenem sindromu rame govorimo takrat, kadar se mehka tkiva (tetive mišic, mišična narastišča, burza) drgnejo ali stiskajo ob spodnji del kosti lopatice oz. akromion. Največkrat je za to odgovorna nadgrebenčna mišica (supraspinatus), katere tetiva poteka skozi prostor med spodnjim delom akromiona in glavo nadlahtnice, kar imenujemo subakromialni prostor. Zaradi konstantnega draženja tetive nastane vnetje in oteklina, kar še dodatno zmanjša subakromialni prostor, posledica tega pa je lahko tudi raztrganje mišic rotatorne manšete.

VZROKI

Do sindroma pride zaradi zmanjšanja subakromialnega prostora, ki ga najpogosteje zmanjšajo vnete tetive (kar imenujemo tendinitis) nadgrebenčne mišice (supraspinatusa) in subakromialna burza, lahko pa tudi tetiva bicepsa. Posledično se zmanjša obseg gibanja, pojavi se bolečina, v hujših primerih pa lahko pride do natrganja/pretrganja tetive supraspinatusa. Samo vnetje ali poškodba nastane zaradi ponavljajočih gibov, ki konstantno vplivajo na mehko tkivne strukture ramenskega sklepa. Vzroki, ki tudi lahko povzročijo nastanek utesnitvenega sindroma ramenskega obroča so:

  • Nestabilnost rame in lopatice (lahko kot posledica mišičnega neravnovesja in slabe drže);
  • Spremenjena biomehanika sklepa;
  • Nabiranje kalcija na tetivah;
  • Oblika kosti lopatice in kostni izrastki.

 

Gibi, ki povzročijo nastanek utesnitvenega sindroma so: ponavljajoči dvigi roke, delo z rokami nad nivojem glave, dvigi bremen nad glavo, delo ki zahteva veliko rotacij v ramenskem sklepu, do poškodbe pa lahko pride tudi zaradi padcev na ramo ali na iztegnjeno roko. Vsaka dejavnost/delo, ki vključuje ponavljajoče gibanje rok nad nivojem glave lahko povzroči nastanek utesnitvenega sindroma rame, v športu pa je najbolj pogost pri odbojki, rokometu, košarki, plavanju, tenisu,…

 

SIMPTOMI

 

  • bolečina pri gibih nad glavo, dviganju težkih bremen ali doseganju predmeta;
  • bolečina se lahko prenaša po nadlahti do komolca;
  • možna oteklina in občutljivost sprednjega dela rame;
  • zmanjšan obseg gibanja zaradi bolečin in zakrčenosti mišic;
  • šibkost mišic rotatorne manšete;
  • pokanje v ramaneksm sklepu;
  • ležanje na oboleli rame bolečino pogosto poslabša.

 

ZDRAVLJENJE

Za učinkovito zdravljenje je potrebno zmanjšati obseg obremenitve in izogibanje položajev , ki izzovejo bolečino. V terapevtski program, ki vključuje različne manualne tehnike, lahko vključimo tudi korekcijo drže, v kolikor le-ta vpliva na razvoj utesnitvenega sindroma. Poleg tega predlagamo vključitev terapevtskiv vaj, ki so namenjne ohranjanju gibljivosti ramenskega sklepa in ponovni vzpostavitvi ravnovesja mišic okrog ramenskega obroča.

 

 

 

 

X