Vnetje pokostnice je ena izmed najpogostejših tekaških poškodb, saj probleme povzroča pri okoli 10 % vseh tekačev. Gre za preobremenitveni sindrom spodnjega dela goleni, ki se največkrat pojavi ob povečevanju količine in intenzivnosti treninga, neustrezni tekaški tehniki pa tudi pri spremembi tekaške podlage. V primeru neustreznega ukrepanja lahko poškodba ključno vpliva na vašo športno sezono.

NASTANEK POŠKODBE

Pokostnica je tkivo, ki obdaja kost. Vnetje le-te, kar strokovno imenujemo medialni tibialni stres sindrom, povzročijo prekomerne obremenitve na zadnji notranji strani goleni. Zaradi preobremenitve mišic, ki se priraščajo na golensko kost, pride do vlečenja zunanje plasti (periostiuma) kosti, s čimer nastanejo vnetje, bolečina in nelagodje. Poškodba je največkrat prisotna na notranji strani goleni v njeni spodnji polovici, ki se v primeru hujšega vnetja razširi navzgor proti kolenu. Bolečina je najhujša ob začetku teka. Z ogretostjo se nato nekoliko zmanjša, hkrati pa je prizadeti del na dotik zelo občutljiv.

Poleg medialnega tibialnega stresnega sindroma sta zelo pogosti poškodbi tudi:

  • stresni zlom golenice (bolečina med tekom ne pojenja, na otip je boleč le tisti del, kjer je prisoten stresni zlom; gre za preobremenitveni sindrom, kar kaže na to, da smo z vadbo pretiravali) in
  • kronični utesnitveni (kompartment) sindrom (vzrok nastanka poškodbe je otekanje mišičnih vlaken v predelu goleni zaradi preobremenjenosti; bolečina na sprednjem in zunanjem delu goleni, ki jo včasih spremlja tudi mravljinčenje in upad moči).

DEJAVNIKI TVEGANJA

Glavni dejavnik tveganja, ki povzroči razvoj medialnega tibialnega stresnega sindroma je prevelika intenzivnost treninga. Zaradi pomanjkanja počitka med treningi telesu ne dovolimo sanirati nakopičenih mikro poškodb v mišicah in narastiščih mišic goleni, s čimer postopno začnemo čutiti bolečine. Pomemben mehanični dejavnik, ki lahko povzroči težave je prekomerno zvračanje stopala navznoter (pronacija), saj se ob vsakem dotiku ob podlago pojavi preveliko raztezanje in obremenjevanje mišic ter kit na notranji strani goleni. Vnetje pokostnice pa lahko povzročijo tudi povečana zunanja rotacija v kolku, predhodna uporaba ortopedskih vložkov, povečan indeks telesne mase, slabo gibljiva mečna mišica in slaba obutev.

ZDRAVLJENJE

Gre za zelo težavno zdravljenje, pri katerem je najpomembneje, da ob prvih znakih poškodbe prenehamo z aktivnostjo ali le-to precej zmanjšamo. Prvi cilj terapije je omejitev vnetja, kar dosežemo s počitkom ali z zmernim hlajenjem, pozitivne učinke pa je pokazala tudi TECAR terapija v kombinaciji z miofascialno sprostitvijo in razteznimi vajami za prednjo golenčno (tibialis anterior), peronealne in mečne mišice. Ob ustreznem zdravljenju v zgodnjih fazah je rehabilitacija veliko hitrejša in lažja, nekje po 4-8 tednih pa se pokaže občutno zmanjšanje bolečine.

Poleg omenjenih pristopov odpravljanja poškodbe je zelo pomembno omejiti dejavnike tveganja in preprečiti, da do poškodbe sploh pride. Zato naj bo poudarek na redni vadbi za moč, s čimer odpravimo mišična nesorazmerja v gibljivosti in moči zlasti mečnih mišic, obenem pa ne smemo pretiravati s povečevanjem intenzivnosti ali količine vadbe, kar še posebno velja za začetnike in posameznike s prekomerno telesno težo, pri katerih je tveganje za nastanek poškodbe še nekoliko večje.